V 26. epizodi podkasta Vzeto na znanje smo se pogovarjali s prof. dr. Natašo Zabukovec Logar, strokovnjakinjo s področja znanosti o materialih, ki je med drugim izjemne dosežke dosegla tudi na področju priprave inovativne priprave hidrotermično stabilnih kovinsko-organskih ogrodij, oz. MOF-ov. S profesorico smo se pogovarjali o raziskovanju ogljikovega dioksida, kovinsko-organskih materialov in o zelenem potencialu raznovrstnih MOF-ov. Podkast Vzeto na znanje nastaja v studiu Radia Študent.
V 25. epizodi podkasta Vzeto na znanje smo se pogovarjali z dr. Matijo Gatalom, raziskovalcem na Odseku za kemijo materialov v Laboratoriju za elektrokatalizo na Kemijskem inštitutu ter soustanoviteljem odcepljenega podjetja ReCatalyst. Gatalo je v pogovoru med drugim spregovoril o prihodnosti brezogljičnega prometa, porajajočih se tehnološko-finančnih izzivih zelenega prehoda in civilizacijskih vprašanjih naše prihodnosti.
V 24. epizodi podkasta Vzeto na znanje smo se pogovarjali z dr. Marjetko Podobnik, izredno profesorico in vodjo Odseka za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo na Kemijskem inštitutu. Gostja, ki je lani postala tudi prejemnica Zoisovega priznanja za pomembne dosežke na področju strukturne biologije, je med drugim spregovorila o svojih različnih projektih – od deževnikov do slabo procesirane hrane in toksinov – ter vlogi žensk v znanosti in raziskovanju.
V 23. epizodi podkasta Vzeto na znanje smo se pogovarjali z Jiřijem Kočico: kiparjem, risarjem in univerzitetnim profesorjem, ki je obenem tudi kustos razstav na Kemijskem inštitutu. Gost je spregovoril o zgodovini povezav med znanostjo in umetnostjo, o tem, ali mora biti umetnik tudi znanstvenik, in o tem, kako jasno lahko sploh določimo mejo med obema poljema človeškega delovanja. Pogovor obeležuje izid dveh publikacij Kemijskega inštituta: zbornika razmislekov »Kako in zakaj? (Znanost in umetnost, različni plati iste radovednosti)« in pa knjige »Navdihujoča prisotnost (Umetnost na Kemijskem inštitutu)«.
V tokratni epizodi nam dr. Ana Oberlintner predstavlja svoje nagrajeno doktorsko raziskovanje površinskih modifikacij celuloznih nanomaterialov - pomemben prispevek k prehodu na trajnostno gospodarstvo in k zmanjševanju okoljskega odtisa embalaže. Doktorica nam je razložila svoje motive za raziskovanje te teme, metode, ki se jih je pri raziskovanju poslužila, ter možnosti uporabe njenih odkritij v industriji oziroma pri nadaljnjih raziskavah.